Zakaj Putin noče v Francijo in kaj to pomeni za odnose med Rusijo in Zahodom

Ruski predsednik Vladimir Putin je teden dni pred načrtovanim obiskom Pariza odpovedal pot v Francijo in s tem poglobil ponovno naraščajoči konflikt med Rusijo in Zahodom.

Obenem je Rusija v eksklavi Kaliningrad namestila rakete iskander, ki lahko nosijo jedrske konice, v Sredozemsko morje pa poslala svojo edino letalonosilko.

Nesoglasja se stopnjujejo in napetost v odnosih med Rusijo in Zahodom se približuje tistemu iz zgodnjega leta 2014, ob priključitvi Krima Rusiji, piše Politico.eu.

Vladimir Putin se je odločil odpovedati obisk potem ko je  francoski predsednik Francois Holland dejal, da se bosta z ruskim predsednikom pogovarjala zgolj o konfliktih v Siriji in Ukrajini ter da Putina ne bo pospremil na posvetitev nove pravoslavne cerkve ali ruske umetniške razstave.

"Francija ima z Rusijo veliko nesoglasje glede Sirije," je poleg tega Hollande dejal svojim kolegom na torkovem srečanju Sveta Evrope. "Ruski veto na francosko varnostno resolucijo je preprečila prekinitev bombardiranja in napovedati premirje."

Pozna odpoved je zgolj poudarila poslabšanje vezi med Kremlinom in Zahodom zaradi bombardiranja v Alepu, veta Moskve proti francoski iniciativi miru v Združenih narodih in Putinovo prekinjanje jedrskih dogovorov z ZDA.

Francija ruskega predsednika povabila že pred pol leta

Pred šestimi mesecemi je francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault na obisku v Moskvi povabil Putina v Pariz. Obisk, v katerem bi Putin prisostvoval na posvetitvi pravoslavne cerkve, bi moral predstavljati otoplitev francosko-ruskih vezi v času, ko je več francoskih politikov pritiskalo na EU, naj prekine sankcije proti Rusiji, postavljene zaradi konflikta v Ukrajini.

Kljub temu so francoski uradniki več mesecev zavračali postavitev točnega datuma obiska - postavili so ga šele v začetku oktobra.

Hollande: Napredek konflikta v Ukrajini je prepočasen

Tekom pol leta pa so se odnosi med Rusijo in Zahodom ponovno poslabšali. Zahodni voditelji so izrazili nezadovoljstvo nad bombardiranjem Alepa s strani ruskih in sirskih letal, nekateri dejanje celo označili kot vojni zločin.

V torek je Hollande tudi namignil, da je Rusija kriva še za pomanjkanje napredka v reševanju konflikta v Ukrajini. "Napredek konflikta v Ukrajini je prepočasen, moramo se premakniti naprej v političnih in varnostnih pogojih, ki bodo omogočili volitve v vzhodni Ukrajini v skladu z ukrajinskim pravom in mednarodnimi kriteriji," je dejal.

Marine Le Pen: Hollandova poteza primer prepirljive retorike

Predsednica francoske skrajno desničarske stranke Narodna fronta, Marine Le Pen, je potezo Hollanda kritično označila kot prelom v francoski diplomatski tradiciji in kot primer "prepirljive" retorike.

Njena hitra reakcija kaže na močan razkol v francoski politiki glede odnosov z Rusijo. Medtem ko je Le Penova stalna zaščitnica potez Vladimirja Putina in Bašir-al-Asada v Franciji, se je njenemu pozivu k tesnejšim povezavam z Rusijo pridružilo več konservativnih kandidatov, vključno z nekdanjim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem.

Bolj zadržan je konservativni prvokategornik, nekdanji francoski premier iz časa predsedovanja Jacquesa Chiraca, Alain Juppe, ki je izrazil "šok" nad bombardiranjem v Alepu in pozval dialogu s Putinom, še trše stališče pa ima seveda Hollandova socialistična vlada.