Zaskrbljujoče: Več izdatka za jedrsko orožje kot za odpravo svetovne lakote

Vir: Wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK

Na svetu je v stanju pripravljenosti kar 2100 jedrskih glav. Države z jedrskim orožjem so namreč posodobile svoje zaloge, izdatke za arzenal atomskega orožja pa povečale kar za tretjino.

Države z jedrskim orožjem imajo pomembno vlogo v globalni politiki in varnosti. Njihovo orožje služi kot sredstvo odvračanja, vendar hkrati predstavlja veliko odgovornost in nevarnost za človeštvo. Z zaostrovanjem vojne situacije v Ukrajini se je pojavilo še večje tveganje za uničujočo jedrsko vojno.

Vladimir Putin je v enem od svojih nagovorov opozoril, da bo vsak, ki bo poskušal »ovirati« rusko invazijo na Ukrajino, občutil »posledice, ki jih v svoji zgodovini še niste videli«. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa se je takrat odzval, da bi bila tretja svetovna vojna »jedrska in uničujoča«.

V petih letih kar tretjina več denarja za atomsko orožje

Da je zaskrbljenost sveta upravičena, kažejo tudi poročila mednarodnih organizacij. Iz njih je namreč razbrati, da so vse večje geopolitične napetosti povzročile, da so v zadnjih petih letih države z jedrskim orožjem posodobile svoje zaloge, izdatke za arzenal atomskega orožja pa povečale kar za tretjino. Po poročanju Slovenske tiskovne agencije (STA) na to opozarjata dve ločeni poročili, in sicer Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja (Ican) in Stockholmskega Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (Sipri).

Iz slednjega je razvidno, da države z jedrskim orožjem dramatično povečujejo izdatke, saj posodabljajo in uporabljajo celo novo jedrsko orožje, po podatkih Icana pa je devet jedrskih velesil za svoje arzenale lani porabilo 91 milijard dolarjev. »Menim, da lahko rečemo, da poteka tekma v jedrskem oboroževanju,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala vodja Icana Melissa Parke. Ob tem je šokirala, ko je razkrila, da gre za izdatke, ki so višji od zneska, ki je po ocenah Svetovnega programa za hrano potreben za odpravo svetovne lakote.

Da jedrsko orožje v mednarodnih odnosih ni imelo tako pomembne vloge vse od hladne vojne, je opozoril vodja Siprijevega programa za orožje za množično uničevanje Wilfred Wan. Njihovo poročilo je sicer pokazalo, da se je skupno ocenjeno število jedrskih bojnih glav na svetu v začetku letošnjega leta v resnici nekoliko zmanjšalo, in sicer z 12.512 na 12.121 v lanskem letu. 9.585 jih je na zalogi za morebitno uporabo, kar je devet več kot pred letom dni. Med njimi je tudi nekaj starejših, ki bi se jih moralo razstaviti, 2100 pa jih je v stanju pripravljenosti. Velika večina pripada ZDA in Rusiji, nekaj bojnih glav naj bi prvič imela tudi Kitajska.

Rezultati poročila Ican kažejo na podobne rezultate.

Zgolj lani so se izdatki za krepitev jedrskega arzenala povečali za 10,8 milijard dolarjev v primerjavi z letom prej. Za 80 odstotkov povečanja so odgovorne ZDA. Vse to gre pripisati močno povečanemu obrambnemu proračunu ZDA v času širše geopolitične negotovosti zaradi vojn najprej v Ukrajini in nazadnje še v Gazi.

Glede na skupno porabo so ZDA za jedrsko orožje namenile 51,5 milijarde dolarjev, Kitajska 11,8 milijard dolarjev. Sledi jima Rusija z 8,3 milijard dolarjev. Porabo je povečala tudi Velika Britanija, in sicer za 17 odstotkov. Skupno so za jedrski arzenal zapravili 8,1 milijarde dolarjev. Glede na 68,2 milijarde dolarjev v letu 2018, ko je Ican prvič začel zbirati te podatke, so izdatki jedrskih držav v letu 2023 narasli za tako več kot 33 odstotkov. Med njimi so tudi Francija, Indija, Izrael, Pakistan in Severna Koreja.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je ob zadnjem zasedanju odbora guvernerjev IAEA na Dunaju opozoril na napovedi več držav, da bodo v primeru uspešnega iranskega razvoja jedrskega orožja same storile enako. »Menim, da je dodajanje jedrskega orožja v bližnjevzhodni kotel zelo slaba zamisel,« je dejal in hkrati opozoril, da morajo vsi spoštovati režim neširjenja jedrskega orožja.

Države z jedrskim orožjem so sicer razdeljene v dve glavni skupini: uradne jedrske države, ki so podpisnice Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), in neuradne jedrske države, ki niso podpisnice te pogodbe ali pa so razvile jedrsko orožje po podpisu.

Kam se zateči v primeru jedrske vojne?

Če bi prišlo do jedrske vojne, bi to pomenilo veliko katastrofo za celotno človeštvo. Portal Indy100 opozarja, da bi bile poleg neposredne škode posledice velike in tragične tudi za Zemljo: globalna temperatura bi padla za nekaj stopinj, medtem ko bi se ozon v naslednjem desetletju po začetnih udarih zmanjšal. Če bi hoteli preživeti spopad med jedrskimi velesilami, bi se tako morali čimbolj izogniti državam, ki imajo dostop do jedrskega orožja ali so vpletene v jedrske sporazume.

Podjetje Statista je že pred časom izdelalo zemljevid, ki prikazuje države z jedrskim orožjem. Iz njega gre razbrati tudi, da bi nekje v Afriki ali Južni Ameriki, kjer so bogati viri hrane, lahko našli idealen kraj za svoj »jedrski pobeg«. Po podatkih Zveze ameriških znanstvenikov je več kot 90 odstotkov vsega jedrskega orožja na svetu v rokah Združenih držav Amerike in Rusije.

Je pa rusko ministrstvo za obrambo ravno te dni sporočilo, da je Generalštab ruskih oboroženih sil po ukazu predsednika Vladimirja Putina že začel priprave na vaje s taktičnim jedrskim orožjem, ki bodo potekale v bližini meje z Ukrajino.

Jedrsko orožje uporabljeno dvakrat in testirano tudi za nevojaške namene

V zgodovini vojskovanja je bilo jedrsko orožje v boju uporabljeno dvakrat, in sicer v času druge svetovne vojne. Prvič 6. avgusta 1945, ko so ZDA na japonsko mesto Hirošima odvrgle uransko napravo Deček (Little Boy). Ta je imela rušilno moč ocenjeno med 14-17 kiloton TNT-ja. Tri dni kasneje je ZDA odvrgla plutonijevo napravo Debeluh (Fat Man) na Nagasaki, z rušilno močjo 21 kiloton TNT-ja, a zaradi goste megle zadetek ni bil natančen.

Obe bombi sta povzročili takojšnjo smrt skoraj 120.000 ljudi, med katerimi je bila večina civilistov, vsaj dvakrat toliko pa jih je za njenimi posledicami umrlo čez nekaj časa. Največja atomska bomba, ki je bila kadarkoli odvržena, se je imenovala Carska bomba (Tsar bomba). 27 ton težko, 8 metrov dolgo bombo s premerom 2 metrov in rušilno močjo 50.000 kiloton TNT-ja so izdelali Rusi. Odvrgli so jo leta 1961 na otoku Nova Zemlja v Severnem morju, njen rušilni sunek pa je v nekaj sekundah trikrat obkrožil svet. Žrtev naj ne bi bilo.

Čeprav se jedrsko orožje danes primarno uporablja kot metoda za ustvarjanje strateške grožnje, so bili jedrski eksplozivi poleg vojaške rabe v preteklosti predlagani tudi za različne druge nevojaške namene. Tak primer je bil projekt ZDA, ki bi uporabljal eksplozije jedrskega orožja za civilne miroljubne namene, kot je npr. ekskavacija velikih količin materiala.

S projektom, imenovanim Operacija Plowshare, bi se dalo izvesti velike projekte, denimo Nikaragovski prekop ali povečanje količine načrpane nafte oziroma plina iz naftnih vrtin. Težava, ki bi se pri tem pojavila, je, da bi bilo tako ozemlje potem vsaj 10 let preveč radioaktivno za človeka. Vsega skupaj so sicer izvedli 27 eksplozij, večino z le nekaj kilotoni moči, a so projekt, v katerega so vložili 770 milijonov dolarjev, leta 1977 preklicali zaradi nasprotovanja javnosti.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Izlake, razglednica, Valvasor
Valvasorjeve Izlake
20. 7. 2024 ob 16:30

Prihajajoči dogodki

JUL
21
Jakobov sejem
08:00 - 14:00