Eva Irgl: »Pismo Janeza Janše očitno ni bilo namenjeno meni, ampak javnosti«

Intervju: Eva Irgl, poslanka in podpredsednica Demokratov

Zakonodajnopravna služba je zelo jasno povedala, da bi se glede na poslovnik in postopek v državnem zboru naša poslanska skupina morala imenovati Demokrati. – Moja odločitev, da po 20 letih izstopim iz SDS, ni bila lahka v tistem delu, ko govorimo o čustveni dimenziji. Ko govorimo o politični dimenziji, pa je bila odločitev lahka. – Prva sem napisala pismo gospodu Janezu Janši, začelo se je z »Dragi Janez!« – Nove stranke nastajajo kar čez noč, umetno jih zgradijo dva dni pred volitvami, potem pa naravno padejo, kar je logično.

Zelo redko vas vidimo nastopati v medijih, zakaj vas ne vidimo več?

Vse nastopi ob svojem času. Najlepše stvari je treba dozirati zelo počasi in – ob pravem času. Takrat so najboljše.

Vaša skupina nepovezanih poslancev je zdaj uradno ustanovljena in začenja z delom?

Kolikor sem nazadnje preverjala na spletni strani državnega zbora, naredila sem tudi »screenshot« (zajem zaslona), je skupina ustanovljena. Jaz ji rečem poslanska skupina stranke Demokrati.

No, uradno se imenuje poslanska skupina nepovezanih poslancev. Obe največji parlamentarni stranki, Svoboda in SDS, sta se tudi strinjali, da se ta hip ne morete imenovati Demokrati …

S tem se – iskreno – ne obremenjujem preveč, saj je treba pokazati nek nov način delovanja v političnem prostoru, mi kot Demokrati to tudi prinašamo. Gre pa tukaj po mojem malo tudi za nagajanje novi politični opciji, ki ima zelo veliko perspektivo na političnem prizorišču.

Ali lahko sprejmete argument, da se ne morete imenovati Demokrati, ker ko ste vi nastopili na volitvah in kandidirali za poslanko, ta stranka še ni obstajala?

Na drugi strani lahko povem, da je zakonodajnopravna služba zelo jasno povedala, da bi se glede na poslovnik in glede na postopek v državnem zboru naša poslanska skupina morala imenovati Demokrati.

Kaj se bo po vašem mnenju zdaj spremenilo, ko ste organizirani v poslansko skupino? Kako se bo vaše delo spremenilo v primerjavi z zadnjimi meseci, ko ste bili samostojna nepovezana poslanka?

Upam, da nam bo omogočeno delo v delovnih telesih; kot veste, tega do zdaj nismo mogli. Prav tako upam, da bomo bistveno več dodali k razpravi. Govorim o tistih ključnih elementih, za katere si želim, da se stranka Demokrati zelo jasno pozicionira. Moramo se zavedati, da smo v zelo zahtevni situaciji, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v svetu. Naš geostrateški položaj zahteva neko mero preudarnosti, predvsem pa moramo na nekatere stvari pogledati malo drugače. Mi kot Demokrati lahko tudi v zakonodajni postopek (torej zdaj kot poslanska skupina Demokrati) pripeljemo nekatere rešitve, za katere osebno menim, da so nujne. Govorim o štirih ključnih zadevah: o boju proti korupciji, zdravstvenem sistemu, debirokratizaciji in digitalizaciji. Predvsem pa varnost, ki se mi zdi ključna, saj živimo v zelo neizprosnih časih.

Pričakujete tudi tukaj kaj nagajanja – pri možnosti vstopanja v delovna telesa?

S tem se pravzaprav ne ukvarjam, ker usmerjam energijo v tisto, kar lahko dobrega naredimo za ljudi in kako uspešni bomo pri tem. Zdi se mi, da če vlagaš energijo v nekaj, kar ne gradi, ampak prej ruši, potem slej ko prej postaneš del te igre tudi sam. Jaz pa si želim, da bi mi povezovali, sodelovali in gradili neko politično širino, predvsem pa, da bi dajali Slovenkam in Slovencem občutek, da lahko v tej državi živimo bolj povezani in bolj srečni. Nujno potrebujemo neko ravnotežje oziroma ravnovesje znotraj vseh sistemov.

Trenutno ste v poslanski skupini trije. Se vam bo pridružil še kdo? Matej Tonin je na omrežju X namigoval, da bi lahko SDS zapustil še kdo, po drugi strani pa se na glas špekulira, da bo Tinetu Novaku sledil še kdo iz Svobode.

Iskreno povem, da se s tem niti ne ukvarjam, ne berem vsega, kar ljudje pišejo na X-u, ker se mi zdi, da lahko energijo vlagam v bistveno bolj pomembne zadeve, ki so pred nami. Lahko pa rečem, da nisem opravila nobenih pogovorov v tej smeri. S kakšnimi poslanci se pogovarjamo predvsem o tem, kako je treba spremeniti način delovanja v političnem prostoru, s čimer se mnogi strinjajo. Da je politika zob za zob, napad na napad, sovraštvo na sovraštvo, žaljivka na žaljivko … zgodba, ki zahaja; da je v tem trenutku treba narediti novo zgodbo, ki bo temeljila na politični širini in sodelovanju. To pa zelo tli, še bolj kot med poslanci, ki se zavedajo, da bo treba nekaj narediti v tej smeri, tli na terenu. Opažam, ker veliko hodim po terenu in se veliko pogovarjam z ljudmi, da so prvič začutili, vsaj tako povedo – pa prej niso bili politično aktivni in hodili na volitve – da so prvič dobili neko stranko, s katero se lahko povežejo. Čutijo, da so to (naše vrednote) stvari, ki bodo dvignile družbo na višjo raven.

Tretjega člana vaše skupine, Tineta Novaka, so se lotili mediji blizu kabineta predsednika vlade, konkretno Primož Cirman, nekdanji sodelavec bivše generalne sekretarke stranke Vesne Vuković. Očitali so mu, češ da je bil izvoljen samo zaradi stranke Svoboda. Podobno, kot so se nekateri drugi mediji lotili vas. Koliko poguma je moral zbrati vaš novi kolega, da je zapustil največjo vladno stranko?

To kaže, da sta največja vladna stranka in največja opozicijska stranka zelo dobro usklajeni pri svojem delovanju, pravzaprav imata podoben način delovanja. Mislim, da se mora vsak, ki vstopi v politični prostor, zavedati, da bo vedno pod nadzorom medijev in ljudi. To mora nekako sprejeti, je pa to težko, še zdaleč ni lahko, sama sem tudi morala iti skozi velike preizkušnje. Kar pa zadeva Tineta Novaka, mojega novega poslanskega kolega, sem zelo vesela, da se nama je pridružil. Mislim, da smo vsi trije ujeli nek občutek, kaj ta država potrebuje, zelo dobro se razumemo. Tine kot poslanec (Svobode) ni bil tako izpostavljen, ni toliko razpravljal, je pa veliko naredil za področje Pomurja, od koder prihaja. Verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Lahko prikimam, da je za to (odhod) potreben pogum, ampak če veš, kaj želiš, potem takšen korak lahko tudi dejansko narediš. Ne glede na to, koliko polen ti zmečejo pod noge, kaj govorijo o tebi; če veš, da je nekaj dobro za Slovenijo, boš to naredil.

Primož Cirman gre še dlje, saj pravi, da se Novak skoraj nič ni oglašal, govori pa, da odhaja, ker je želel več za Prekmurje. In da je slaven šele zdaj, ko je prestopil …

Slava se nekje začne (smeh). Mislim, da časi mojega kolega Tineta Novaka šele prihajajo, verjamem, da bo svoje delo v okviru poslanske skupine in stranke Demokrati zelo dobro opravil, mogoče se bo lahko zdaj tudi malo razbremenil, začutil, da lahko več pove, in bo na tem področju tudi aktiven. Tam, kjer ocenjuje, da je lahko njegova beseda dodana vrednost k razpravi. Sama zelo cenim poslance, ki so aktivni, ki ne govorijo za vsako ceno, ampak le takrat, ko začutijo, da lahko prispevajo k razpravi, ne pa, da v nedogled ponavljajo iste stvari in se s tistimi na drugi strani obmetavajo. To ni razprava. Mislim, da je politični prostor sposoben bistveno več, kot smo si pripravljeni priznati.

Zelo cenim poslance, ki so aktivni, ki ne govorijo za vsako ceno, ampak le takrat, ko začutijo, da lahko prispevajo k razpravi.

Kako ste vi razumeli poziv Janeza Janše, da bi bilo pošteno, da skupaj z Logarjem vrneta mandate, ker sta bila izvoljena na listi stranke – tudi v luči preteklih dogodkov, ki kažejo obratno sliko? Lidija Ivanuša je prestopila iz SNS v SDS, pa ni vrnila mandata Zmagu Jelinčiču. Gre tukaj za dvojna merila ali le politiko?

Saj ste že sami odgovorili in pokazali na primeru različnih ravnanj. Sicer pa smo poslanci odgovorni ljudem po ustavi, jaz sem vedno delala v korist ljudi, tako bom nadaljevala tudi v prihodnje.

Ali ljudje v Vipavi vašo odločitev podpirajo, če predpostavljava, da gre v veliki meri za volivce SDS?

Ne samo to, da jo podpirajo, jaz občutim, da jo zelo podpirajo. Mogoče se to javno še ne kaže tako jasno, ampak v pogovorih na terenu to začutim. Vesela sem in ponosna na to. V 20 letih sem za Vipavsko dolino veliko naredila z različnimi vladami, še posebej pa z vlado Janeza Janše. Vem, da ljudje to cenijo in spoštujejo, čutijo pa tudi, da ta nova politična moč, nova politična stranka lahko prinese tudi nekaj nove energije v zatohel in polariziran prostor.

Zakaj je trenutek za vaš odhod nastopil ravno zdaj, po 20 letih? To je že vaš šesti mandat. Vrsto let ste torej znotraj SDS zelo uspešno sodelovali …

Moja odločitev, da po 20 letih izstopim iz SDS, ni bila lahka v tistem delu, ko govorimo o čustveni dimenziji, o povezanosti z ljudmi. Z nekaterimi posamezniki smo zgradili mnoge lepe zgodbe, hvaležna sem tem posameznikom. Obenem mi je stranka veliko dala, ampak tudi jaz sem dala veliko stranki. Vodila sem praktično skoraj vse kongrese te stranke, tudi druge prireditve. Ljudje so me začutili kot človeka, vedo, kako delujem. Ko govorimo o politični dimenziji, pa je bila odločitev zame lahka. Ni bila težka. Odločitev je naravno dozorela v meni.

Stranka SDS mi je veliko dala, ampak tudi jaz sem dala veliko stranki.

Je zorela nekaj časa?

Seveda gre za samospraševanje. Ampak spraševanje, ki je bolj vezano na čustveno dimenzijo. Kar se tiče političnega segmenta, pa je to ravno tako dozorevalo, ker sem na marsikaj opozarjala tudi znotraj nekdanje poslanske skupine. Ko pa sva imela pogovore z Anžetom Logarjem o tem, kako je treba v ta politični prostor pripeljati več politične širine, če se omejim samo na to, pa se je v meni zgodil premik. Rekla sem si, da v trenutni politični konstelaciji tega ne moremo doseči, lahko pa z neko novo politično formacijo.

Ali tudi bivši stranki očitate, da je prispevala k tej razklanosti? Kajti del te stranke ste bili dolgo časa.

Nikomur ničesar ne očitam. Vidim pa, kaj se dogaja, imam svoje mišljenje, svoje mnenje. V tem delu ne govorim o drugačnih rešitvah za državljane, ampak o drugačnem načinu (političnega) delovanja. Način delovanja Demokratov pa se zagotovo razlikuje od delovanja nekdanje stranke. Ampak s tem ni nič narobe, vsak se sam odloči, kako bo v določenih situacijah ravnal in reagiral, kakšen pristop bo zavzel. Jaz se zavzemam predvsem za to, da bi se znotraj družbe zavedali, da smo vsi del celote. Da več kot posamezniki dodamo dobrega k tej celoti, bolj se dvigamo kot družba. Če pa delujemo na ločevanju, razdvajanju in negativnih občutkih, vlečemo družbo navzdol. Potem ne moremo prosperirati, kot bi si želeli. Imamo bistveno večji potencial, kot si upamo priznati in kot ga trenutno dejansko lahko uveljavljamo. To se je videlo tudi, ko smo kot platforma Sodelovanje hodili po terenu. To je še vedno neke vrste think-tank ali pa t. i. »mislišče« dobrih, konstruktivnih in strokovnih idej, tudi za našo stranko Demokrati. Ko smo hodili po terenu, sem opazila, kako tudi župani čutijo potrebo po premiku iz polarizacije, odmiku od skrajnosti k povezovanju. Vsi so se strinjali, da imamo večje potenciale, kot jih znamo danes izkoristiti. Za kar pa je v največji meri odgovorna sedanja vlada.

Če delujemo na ločevanju, razdvajanju in negativnih občutkih, vlečemo družbo navzdol.

Kako ste videli pismo Janeza Janše? Za razliko od kratkega formalnega komuniciranja z Logarjem je vam namenil daljši, osebni zapis. Spraševal vas je tudi, ali resnično mislite, da je SDS tista, ki razdvaja, glede na to, kaj vse smo videli od opozicije KUL v času epidemije pod zadnjo Janševo vlado. Kaj ste mu odpisali?

Prvič komentiram to pismo, ker ste me že vprašali. Očitno to pismo ni bilo namenjeno meni, ampak javnosti. Sicer bi bilo poslano samo meni, pa ni bilo. Mislim, da je bilo namenjeno predvsem zamegljevanju bistva, ki sem ga sporočila pred tem. To pa je, da smo ujeti v sovražno in žaljivo atmosfero, ki nas vse skupaj vleče navzdol. Da je temu res tako, se je videlo tudi po tem, ko sem se odločila za ta korak, da v dobro Slovenije vstopim v neko drugačno politično formacijo. Pa ne zato, ker bi imela kakšne zamere, nisem šla zaradi tega iz nekdanje stranke. Šla sem zato, ker čutim in verjamem v to, da lahko naredimo spremembo.

Kdo konkretno je žaljiv in sovražen?

Govorimo o družbi nasploh. Poglejte, kaj se dogaja na družbenih omrežjih. Še kako sem imela prav, ko sem to povedala. Toliko je žaljivih komentarjev, sovražnih, osebnih komentarjev, ki jih doživljamo posamezniki, ne samo v političnem svetu, tudi drugi, ki so izpostavljeni. To je nesprejemljiva govorica; nikoli nisem pristajala na takšen nivo, ne glede na to, kdo izreka (žaljivke). Hvala Bogu sem ugotovila, da je to nekaj posameznikov, ki to širijo, ki so očitno radi ujeti v takšni energiji negativnih čustev. Večina želi neko normalno državo, v kateri se bodo dobro počutili, v kateri bodo lahko radostni, udejanjali svoje potenciale na področjih, za katere so se učili. Da bo država servis državljanom, mora ustvariti okolje, v katerem se bodo državljani dobro počutili.

Kaj ste odpisali Janezu Janši, če ste mu?

To pismo očitno ni bilo namenjeno meni, ampak javnosti. Moramo povedati predhodno zgodbo, da bo jasno. Prva sem napisala pismo gospodu Janezu Janši. Začelo se je z: »Dragi Janez!«. Moram povedati, da sem v prejšnjem obdobju doživela veliko izjemno lepih trenutkov. Ampak nekako naravno je dozorelo v meni, da v takšni politični konstelaciji tega, kar si želim narediti, da bi v Sloveniji prosperirali, ne morem več narediti. Večkrat sem opozarjala v poslanskih skupinah in tudi sicer …

Na kaj konkretno pa ste opozarjali?

So stvari, o katerih nikoli ne bom govorila, zato ker je takšen dogovor. Lahko pa rečem, da sem tako predsednika stranke kot poslansko skupino večkrat pozvala, da bi bilo dobro, da malo spremenimo način delovanja.

Tako predsednika stranke kot poslansko skupino SDS sem večkrat pozvala, da bi bilo dobro, da malo spremenimo način delovanja.

Govorite o družbenih omrežjih?

Ne, govorim o samem bistvu delovanja politike. Da se moramo med seboj povezovati, da moramo sodelovati, da se ne zatekamo v skrajnosti. S temi stvarmi je treba pretrgati in začutila sem, da se bo to dejansko v prihodnosti zgodilo.

Iz pisma je bilo razumeti Janšev poudarek, da je SDS vedno iskala povezovanje in sodelovanje. Vlado je moral sestavljati preko sredine, z Desusom, nazadnje tudi s SMC …

Ko sem bila prvič izvoljena v državni zbor, to je bilo leta 2004, je bila oblikovana prva vlada Janeza Janše. Takrat smo iskali partnerstvo za razvoj. Takrat smo s SD zelo dobro sodelovali, tudi osebno sem kot poslanka pri nekaterih zakonih sodelovala in usklajevala vsebino.

Ampak takrat je bil na drugi strani Borut Pahor. Danes verjetno takšnega državnika ni na drugi strani.

Politika se spreminja, to je nedvomno res. Sploh slovenski politični prostor je turbulenten, nove stranke nastajajo kar čez noč, umetno jih zgradijo dva dni pred volitvami, potem pa naravno padejo, kar je čisto logično. Če te zgradijo umetno, boš naravno padel. Gre za naravno definicijo. Naša družba ima še ogromno izzivov, pri novih obrazih se kaže, da še nismo povsem opolnomočena demokracija.

Pravite, da vi niste takšna stranka, ki bi jo umetno »napihnili« pred volitvami. Anže Logar je dejal, da boste rasli vsem na očeh, od spodaj navzgor. Kako je zdaj to videti na terenu, nam lahko poveste?

Drži, mi politiko res gradimo od spodaj navzgor. S stranko hodimo po terenu, ravno ta teden se srečujemo z iniciativnim odborom v Novi Gorici. Pogovarjamo se, izmenjamo stališča, vidimo, kje smo si blizu, predvsem pa želimo ujeti utrip terena. Videti hočemo, kaj dejansko državljani potrebujejo. To bomo vnesli v programske smernice, v rešitve. Predsednik stranke (Anže Logar) je jasno povedal, da bomo poleg na kongresu predstavljenega programa, ki je nekakšen okvir našega delovanja, naredili še točno določen program s konkretnimi rešitvami za posamezna področja. Mislim, da bo programski kongres nekje v oktobru. Na terenu nas vedno zanima, kaj sta ena ali dve ključni lokalni problematiki tega točno določenega okolja. Da se znamo pripraviti in organizirati rešitve za naprej. Pomembno je, da stranko gradimo od spodaj navzgor. Nimamo nobenih stricev iz ozadja, pri nas vsi člani stranke sodelujejo pri tem nastajanju. So nekakšni ambasadorji Demokratov na terenu. Delo dobro opravljajo, ker čutijo povezanost z nami. Če človek čuti stvari, v njem odzvanjajo in je lahko popolnoma suveren v katerikoli situaciji. Zato se tudi ne ukvarjamo s tem, kaj drugi pišejo o nas.

Pomembno je, da stranko gradimo od spodaj navzgor. Nimamo nobenih stricev iz ozadja, pri nas vsi člani stranke sodelujejo pri tem nastajanju.

Praktično na vsakem obisku Demokratov stojite ob Anžetu Logarju. Kakšen je vajin odnos po vseh letih prijateljevanja v SDS?

Res je (smeh). Kolega, prijatelja, tudi politična sopotnika. Sva isti letnik, pol leta sem mlajša od njega. Vedno sva zelo dobro sodelovala in si znava povedati stvari tudi zelo naravnost. Prevladalo je to, da se res slišiva, da si znava povedati tudi stvari, ki jih kdo drug ne bi izrekel. Izrečeš jih zato, ker ti je mar in ker meniš, da je to dobro za nek proces. Sicer pa sva se ujela glede ravnovesja, ki v politiki manjka. Če boste spremljali, govorim o ravnovesju med moško in žensko energijo, ki je v politiki še kako pomembna.

Vedno vas vidimo v živih, rdečih barvah. Koliko časa porabite za garderobo, preden greste na teren?

Včasih niti pet minut prej ne vem, kaj bom oblekla, ampak ravnam nekako po občutku in si mislim, morda pa je danes dan, da si nadenem živo barvo in izboljšam počutje. Je pa res, da zadnje čase precej več nosim žive barve, kot sem jih včasih, dobro opazujete (smeh). Barve izbiram glede na počutje, pomembno pa je, da si v stiku z ljudmi urejen in da s tem pokažeš nek odnos do funkcije. Nimam pa svoje osebne stilistke, če me to sprašujete (smeh).

Pred leti so vam nadeli etiketo najlepše poslanke v državnem zboru. Kako je živeti s takšno etiketo?

Bala bi se za državo, ki bi stavila na vladavino lepote namesto na vladavino prava ali pravičnosti.

Z desne prihajajo očitki na račun Anžeta Logarja, da če so mu v preteklosti namenili svoj glas, se danes premalo jasno opredeljuje do družbenih vprašanj. Da je postal preveč »pahorianski«, preveč brezbarven. Rekoč, da je to v predsedniški tekmi zaleglo, v parlamentarni pa ne bo. Kako gledate na te očitke?

Menim ravno nasprotno, ampak najprej je treba preobraziti naš način razmišljanja. Šele potem bo tudi drugim jasno, da Anže Logar še zdaleč ni mlačen, ampak zelo jasen v svojih odgovorih. Povem vam na primeru; ponavadi mediji na soočenjih – pa tudi sicer medijski prostor – politike pozicionirajo tako, da poskušajo spodbuditi konflikt med politiki. Ljudje so se navadili, da če kot politik ne napadeš nasprotnika, nimaš jasnega stališča. To ne drži, ti lahko nestrinjanje, svoje mnenje in rešitve nakažeš tako, da nikogar ne napadeš, ampak poveš, kaj ti meniš in čutiš, da je najboljše za državo, kje vidiš rešitve. Anže Logar to lepo pove, treba je samo prisluhniti; ko bodo programske smernice zelo jasne, ko bodo prišla soočenja, bomo imeli stvari zelo dodelane, dodane bodo strokovne analize. Ne gre dvomiti v to, da bomo dobro pripravljeni.

Bo vaša stranka drugačna od strank novih obrazov, se ne bo povsod pojavljal zgolj Anže Logar? Tudi vas smo do zdaj namreč malo videli nastopati …

Anže Logar je prvi obraz stranke, ampak kot že rečeno, zraven je veliko ljudi, ki na prvi pogled niso tako vidni, ampak v delo Demokratov močno vpeti. Delajo na tem, da se nekaj spremeni v tej državi, na kar sem zelo ponosna.

Ali menite, da volivci, ki so vam v preteklosti namenili glas, res želijo, da oblikujete vlado z eno od treh strank, ki nam trenutno vladajo in za katere tudi neodvisne institucije, kot je KPK, ugotavljajo, da spodkopavajo pravno državo?

Kaj se bo zgodilo po naslednjih volitvah, je trenutno res preuranjeno govoriti, mislim pa, da se mora vsak ukvarjati predvsem s tem, kaj bo sam naredil, prispeval k temu, da bomo vsi skupaj bolje živeli. Danes je situacija pač takšna, da ta vlada ne dela dobro. Osebno vidim največji problem v tem, da kljub tako veliki večini v parlamentu niso bili sposobni speljati praktično nobene reforme.

Mislite, da to ne bo leto reform, kot napovedujejo?

Smo sicer šele februarja, malo še počakajmo (smeh).

(D189: 12-17)