Gospodarski krog o uvrstitvi Slovenije na lestvici konkurenčnosti IMD

V imenu Gospodarskega kroga so tokrat stanje v gospodarstvu predstavili predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) in Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Govorili so o uvrstitvi Slovenije na lestvici konkurenčnosti IMD. Med ključnimi izzivi Slovenije še naprej izpostavljajo nizko produktivnost, visoko davčno obremenitev dela, energetsko negotovost, togost delovno-pravne zakonodaje, administrativno zapletenost in pomanjkanje delovne sile.

»Na GZS že ves čas opozarjamo in podajamo predloge, kako izboljšati poslovno okolje na najbolj pomembnih segmentih delovanja podjetij, kjer nikakor nismo konkurenčni, kar rezultati lestvice konkurenčnosti IMD ponovno potrjujejo,« je uvrstitev Slovenije komentiral Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Šimonka je opozoril, da če že drugo zaporedno leto ne bomo dosegli pričakovane gospodarske rasti Slovenije med 2 in 2,5 odstotka, bo to pomenilo izgubljeni leti, ki ju ne bomo mogli nadomestiti.

Za povečanje konkurenčnosti je predlagal pet sklopov ukrepov. Na področju davkov in prispevkov moramo razbremeniti delo – kratkoročno s postopno uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo ter ureditvijo ugodnejše davčne obravnave čezmejnega opravljanja storitev. Tako za podjetja kot zaposlene pa je treba dolgoročno zmanjšati davčni primež. »Po vzoru drugih evropskih držav pozivamo vlado k pripravi ukrepov za blažitev cen energije vsaj za energetsko intenzivna podjetja, ki so v industriji materialov,« je dejal Šimonka in nadaljeval, da je treba na področju investicij v gospodarstvo okrepiti investicije v podjetniškem sektorju – zlasti v neoprijemljivi kapital ter v transportno, komunikacijsko in energetsko infrastrukturo. Po njegovih besedah je treba pospešiti digitalni prehod, povečati inovacijsko učinkovitost, kakovost javnih storitev z vpeljavo sodobnih metod upravljanja ljudi in nagrajevanja. »Vlado pozivamo k zmanjšanju nesorazmerne birokracije in da s konkretnimi ukrepi pospeši dolgotrajne postopke umeščanja v prostor, izdaje različnih dovoljenj, zaposlovanja tujcev,« je še dejal in dodal, da na področju trga dela predlagajo ukrepe za povečanje motivacije nezaposlenih za vrnitev na trg dela, spodbujanje podaljševanja aktivnosti starejših, ki zmorejo in želijo delati več, ter pospešitev postopkov zaposlovanja tujcev, kjer primanjkuje domačih zaposlenih.

Padec ne preseneča

Blaž Cvar, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, je dejal, da glede na vse obremenitve, tako finančne kot administrativne, ki smo jim bili v zadnjem letu priča, padec za sedem mest v segmentu domačega gospodarstva na lestvici IMD ne preseneča. Med 69 državami smo na repu lestvice na področju delovno-pravne zakonodaje in nizke privlačnosti za tuje investitorje. Močan padec je tudi v gradbeni dejavnosti, kar gre pripisati tudi zapletenim in zamudnim birokratskim postopkom. »To, da na lestvici IMD nismo napredovali, pomeni, da svojih konkurenčnih prednosti nismo izkoristili,« je pojasnil. 

Ko opozarjamo na padec konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je treba po njegovih besedah pogledati tudi ostale napovedi neodvisnih institucij. »Soočeni smo z največjim padcem bruto domačega proizvoda med vsemi državami v Evropski uniji, Banka Slovenije pa je v najnovejši napovedi znižala gospodarsko rast z 2,2 na 1,3 odstotka. Negotove razmere se najbolj kažejo v upadu investicijske dejavnosti tako v industriji kot v gradbeništvu, v znižanju izvoza in tudi v povečanem pesimizmu potrošnikov, kar občutijo tudi obrtniki in podjetniki v storitvenih panogah,« je še opozoril.

V celoti smo zanemarili ekonomski vidik razvoja

Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije mag. Mariča Lah je izpostavila, da ekonomski kazalniki razvoja Slovenije kažejo, da smo v celoti zanemarili ekonomski vidik razvoja. Na to nas tudi letos opozarja IMD lestvica konkurenčnosti, po kateri je Slovenija v zadnjih dveh letih drastično zdrsnila kar za 8 mest. »Poleg tega smo v Sloveniji v letošnjem letu priča tudi upadu gospodarske rasti, kar pomeni, da je skrajni čas, da vlada svojo ekonomsko politiko spremeni in jo obrne v pravo, torej v pozitivno smer,« je dejala in opozorila, da v gospodarstvu dosegamo nižjo rast izvoza, naša produktivnost in zasebne investicije stagnirajo, podjetja se selijo v tujino, zasebna potrošnja pa je kljub rasti plač zaradi previdnosti in negotovosti potrošnikov realno na ravni leta 2021. Dodala je še, da moramo razvojni fokus usmeriti v kakovostni in stabilni zakonodajni okvir z odpravo številnih birokratskih ovir za podjetja, vzpostaviti predvidljiv davčni sistem, ki ne bo negativno vplival na konkurenčnost našega gospodarstva, in zmanjšati odliv kupne moči v tujino. Odpraviti je treba državno regulacijo in s tem zagotoviti nemoteno delovanje notranjega trga EU. Poudarila je še, da je prav tako nujen dialog z gospodarstvom.

Sloveniji grozi, da bo izgubila svojo privlačnost

Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Slovenije Dagmar von Bohnstein je izpostavila, da je Slovenija visoko ocenjena kot poslovna lokacija z učinkovito digitalno infrastrukturo in inovacijam prijaznim okoljem. Vendar pa ji zaradi kroničnih lokacijskih pomanjkljivosti grozi, da bo izgubila svojo privlačnost. »Na področju že kroničnih slabosti, kot so visoka davčna obremenitev, neučinkovitost javne uprave, toga delovno-pravna zakonodaja in predvidljivost gospodarske politike, ni opaziti izboljšanja,« je ocenila.

»Ob nazadovanju konkurenčnosti Slovenije v preteklih letih tudi danes med ključnimi izzivi ostajajo produktivnost, energetska negotovost in pomanjkanje delovne sile. Kljub temu, da je še lani Slovenija ohranila konkurenčne prednosti na področju mednarodne trgovine, najnovejši podatki o negativni rasti BDP za 1. četrtletje 2025 kažejo, da se je trend spremenil. V trenutni gospodarski negotovosti je ključno ohranjanje delovnih mest in rešitve, ki bodo omogočale prilagoditev gospodarskim razmeram. Ne moremo več graditi rešitev na dodatnem obremenjevanju dela oz. zaposlitve – ne preko davkov ne preko prispevkov in ne preko administrativnih bremen, temveč na spodbujanju inovativnosti in produktivnosti,« je svoje stališče pisno posredoval tudi predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš.

Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov (ZDOPS) Marko Lotrič je v pisnem stališču izpostavil, da se delo mora splačati in da konkurenčnost zahteva več kot le preživetje. Slovenija je šele na 19. mestu med 27 članicami EU in na 16. mestu med 19 članicami evroobmočja (poročilo ne vključuje Malte). Slabše so uvrščene le še Grčija, Hrvaška in Slovaška. Gre za najslabšo uvrstitev v zadnjih 5 letih. »Največja težava je vse manj privlačno poslovno okolje: neustrezna davčna politika, spremembe delovno pravne zakonodaje, neprivlačne spodbude za tuje investitorje ter preobsežna birokracija,« je naštel Lotrič in pojasnil, da se vse to že odraža v krčenju investicij in gospodarski aktivnosti v zadnjem letu. Glede na predstavljeno IMD študijo 2025 pa je po njegovih besedah skrb vzbujajoče dejstvo, da postajamo kot družba vse manj fleksibilni in prilagodljivi ter vse manj razumemo potrebe po ekonomskih reformah, ki so v današnjih razmerah nujne za ohranitev dolgoročne konkurenčnosti.

Blaž Brodnjak, predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije (ZBS) in predsednik uprave NLB, je opozoril, da se geopolitične razmere v svetu izjemno hitro spreminjajo in to na način, ki je bil pred nekaj leti nepredstavljiv. Varnost v Evropi ni več nekaj samoumevnega, temveč je čez noč postala izjemo krhka dobrina in ključna prioriteta, če želimo nasloviti izzive demografskega in zelenega prehoda. »Slovenija je ob tem ena izmed najbolj odprtih ekonomij na svetu in z enormnim potencialom za nadaljnji razvoj, vendar pa našo konkurenčnost duši preobsežna regulacija, dolgotrajnost in nepreglednost administrativnih postopkov ter nepredvidljivo davčno in pravno okolje,« meni Brodnjak. Slovensko gospodarstvo je po njegovih besedah že ničkolikokrat dokazalo, da zna in zmore in tudi tokrat ne bo nič drugače. »Zato je res skrajni čas, da omogočimo primerljive konkurenčne pogoje in Slovenija bo znova zvezda Evrope,« je zapisal.