Interpelacija ministra Počivalška: trk dveh svetov, ki se obnašata, kot da sta z različnih planetov

Vir: facebook profil stranke SMC
Že od 9. ure zjutraj v Državnem zboru poteka interpelacija zoper ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravka Počivalška. Seja bo predvidoma trajala pozno v noč, saj je predvidenih 16 ur razprave na to temo.

Glede na sklepe včerajšnjega koalicijskega vrha je podpora ministru Počivalšku trdna, tako da bi ga lahko odneslo le veliko presenečenje.

Po spremljanju razprave v Državnem zboru pa se zdi, kot da poslanci zadnje tri mesece niso živeli v isti državi in opisujejo dva povsem različna svetova.


  1. razkorak: stanje ob izbruhu epidemije




Prvi razkorak med razpravami poslancev je stanje zaščitne opreme in ventilatorjev ob nastopu vlade Janeza Janše. Minister Gantar je na zaslišanju pred potrditvijo za ministra povedal, da je prostih ventilatorjev kakšnih 20, danes pa krožijo informacije o tem, da naj bi jih bilo že tedaj prostih 168. Kje so se tedaj skrivali ti dodatni respiratorji, ni povsem jasno.

Predlagatelji interpelacije so tako skušali prikazati, da je bilo stanje na področju zaščitne opreme manj kritično, kot se je tedaj zdelo ter da je vlada z nakupi pretiravala. Na drugi strani so koalicijski govorniki jasni, da je bilo na vrhuncu krize zaščitne opreme dovolj le še za en dan in da je bilo stanje kritično, saj bi se nam v primeru, da bi nam zaščitne opreme zmanjkalo sesedel zdravstveni sistem, tako pa je Slovenija krizo prebrodila zgledno.

Tovrstnemu stališču pritrjujejo tudi izkušnje iz Splošne bolnišnice Celje, Občine in Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah


  1. razkorak: Dobave prek posrednikov vs. nabave pri dobaviteljih




Predlagatelji interpelacije ministru očitajo, da je načrtno nabavljal prek posrednikov, da je s tem izbranim podjetjem zagotavljal provizije. Navedli so obilo možnosti, kako bi lahko država posle sklepala neposredno z proizvajalci v tujini, a tega ni storila. Očitali so mu tudi vpletanje vidnih politikov in drugih znanih osebnosti v dobave zaščitne opreme.

Minister Počivalšek odgovarja, da so se za posrednike odločili zato, ker bi sicer morali plačevati avanse, kar bi bilo bistveno bolj tvegano, sploh ob dejstvu, da mnoge države opreme, ki so jo naročile in plačale niso nikoli videle. Prek posrednikov pa je lahko država dobavljeno opremo plačevala šele ob prevzemu in sicer le tisto, kar je dejansko prevzela. Zneski izgubljenega denarja bi v teh primerih bili bistveno višji. Posredovanja vidnih posameznikov je označil kot pomoč v času krize in zavrnil očitke, da se je kdorkoli s tem okoriščal. Je pa dodal, da je normalno, da so podjetja imela dobiček, vendar naj bi bil ta v mejah normale.


  1. razkorak: Cena




Predlagatelji interpelacije opozarjajo, da smo opremo preplačali, da bi lahko dobili cenejšo opremo in da je Slovenija plačala za zaščitno opremo neverjetno visoko številko, okrog 200 milijonov evrov. Opozarjali so tudi, da bi prek evropskih razpisov lahko dobili cenejše ventilatorje, vendar se zanje nismo odločili.

Minister je očitek zavrnil ter pojasnil, da je vlada za zaščitno opremo v času epidmeije plačala le 62 milijonov evrov ter da ocenjuje, da bo ob koncu znesek okrog 80 milijonov, številko 200 milijonov pa zavrnil kot zavajanje. Drži, da je vlada sklenila za 183 milijonov pogodb, vendar mnoge izmed njih niso bile realizirane, posledično pa tudi ne plačane. opozarja, da pa bi se to lahko zgodilo v primeru naročanja neposredno, saj bi morali plačati vse v naprej, tudi tisto česar ne bi dobili.

Glede cen je dejal, da so kupovali kar je bilo dovolj kakovostno in realno dobavljivo ter da so na trgu tedaj vladale izredne razmere.


  1. razkorak: Preglednost




Ministru so predlagatelji interpelacije kot enega ključnih očitkov očitali nepreglednost. Očitki so leteli na strukturo, ki naj bi bila načrtno nepregledna, da bi se lahko drug drugega oprali odgovornosti. Po njihovem mnenju je vlada načrtno nabavo prenesla iz zdravstvenih zavodov centralizirano na Zavod za blagovne rezerve, ki za to ni bil usposobljen, da bi lahko prek svojih svetovalcev izvedli predrage nakupe.

Ministru očitajo tudi spreminjanje izjav, saj je najprej rekel, da avansov ne bo, potem pa so se ti vseeno zgodili.

Minister Počivalšek na to odgovarja, da so se razmeram morali prilagajati sproti glede na razmere na trgu. Glede nepreglednosti pa minister dodaja, da so bile vse pogodbe v roku 48 ur objavljene na spletu, tako da večje preglednosti ne bi mogli zagotoviti, drži pa, da so poslovali v izrednih razmerah, zato niso izvajali razpisov. Glede na kritične razmere je bilo centralno naročanje edino možno, saj zdravstveni zavodi po ustaljenih poteh niso mogli dobiti opreme. Prav tako se je zaradi spreminjanja razmer spreminjal tudi organigram nabav.

Kot je še dodal Počivalšek, so bili prav običajno dobavitelji tisti, ki so povzročali probleme. Sam s svojo ekipo pa ni forsiral nobenih podjetij.

Glede žvižgača Galeta, pa je dejal, da bi lahko vse podpise pogodb sam preprečil, če bi želel, vendar se za to ni odločil.

KOMENTAR: Peter Merše
Po bitki je vsak lahko general
Interpelacija je pokazala, da je po bitki vsak lahko general in opozarja na morebitne izboljšave v ravnanju drugih v preteklosti. še posebej ko gre za ravnanje v krizi. In kriza je bila. V praksi je bila tako interpelacija bolj kot dokazovanje očitkov ministru Počivalšku za njegovo sporno ravnanje oblika političnega boja. Kot je dobro ugotovil Zmago Jelinčič, iz te interpelacije zeva predvsem bolečina Šarčevih ob izgubi oblasti. Nenazadnje pa je jasno tudi, da je Počivalšek za predlagatelje le figura na šahovnici, za dosego višjega cilja zrušitev vlade Janeza Janše, kar je neposredno povedal Miha Kordiš (Levica), posredno pa tudi Robert Pavšič (LMŠ), ko je ponavljal, da v resnici ne ve, ali je Počivalšek morda le izvrševalec [ukazov od zgoraj, torej od Janše]. Najbolj žalostno pri vsem skupaj pa je, da se zdi, kot da poslanci živijo v dveh različnih svetovih, saj se njihove razprave ne ujemajo niti v najosnovnejših dejstvih, kot so denimo, koliko je država porabila za nakup opreme (62 ali 200 milijonov?), koliko je je izgubila na poti (en tovornjak ali več tovornjakov in eno letalo), koliko ventilatorjev smo imeli ob začetku krize in kakšno je bilo dejansko stanje v skladiščih, na trgu in v bolnišnicah. Argumentirana razprava, ne da bi se strinjali vsaj o povsem osnovnih dejstvih, pač ni mogoča. Ob tem pa najkrajšo potegnejo tisti, ki so se požrtvovalno trudili tri mesece v času epidemije, medtem ko jih zdaj tisti, ki so zadevo spremljali iz foteljev zmerjajo in blatijo. Kdo se bo žrtvoval za nas ob naslednji krizi, če dobi to v zahvalo. Pod črto, vse zagotovo ni bilo idealno in zdaj, ko gledamo nazaj, bi lahko našli kakšne izboljšave. Ampak kot je rekel poslanec Franc Jurša (Desus): »Ko gori hiša, nihče ne gleda, koliko vode porabijo gasilci, da jo le čim bolje pogasijo in preprečijo širitev požara na sosednjo hišo.«
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike