Delodajalci se sprašujejo, ali vladna stran razume socialni dialog

»Ne držijo navedbe, da se delodajalci nismo bili pripravljeni pogajati o božičnici,« je predsedujoči ESS Mitja Gorenšček zavrnil obtožbe ministra Luke Mesca, ki je na tiskovni konferenci po seji vlade dejal, da se delodajalci nočejo pogajati. Izvršni direktor GZS je ocenil, da je dogajanje na kolegiju ESS pokazalo, da se vse bolj oddaljujejo od socialnega dialoga. Delodajaci so namreč pričakovali, da bo vladna stran predstavila odgovore na kršitve ter da bo ustavila zakonodajni postopek na področjih božičnice in normirancev – a se to ni zgodilo. Medtem je prišlo še do nove kršitve pravil – vlada je mimo ESS sprejela tudi Šutarjev zakon. Reprezentativne sindikalne centrale poudarjajo, da vsebinsko nestrinjanje ne bi smelo biti razlog za blokado delovanja ESS.

Delodajalske organizacije so v sredo sporočile, da zaradi vladnih kršitev pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) prekinjajo aktivnosti. Članice ESS so na kolegiju Ekonomsko-socialnega sveta v četrtek nato predstavile problematiko vladnih kršitev socialnega dialoga – vladi oz. ministru Luki Mescu so pojasnili, za katere kršitve gre in katere od njih so tiste, ki jih ne morejo in ne smejo tolerirati. Delodajalci so zahtevali, da se zakonodajni postopek na področju božičnice in normirancev ustavi ter da se tematika vrne v obravnavo na ESS. »Šele zatem se lahko zakonodajni postopek nadaljuje,« je pojasnil glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, predsedujoči ESS.

Vlada mimo ESS sprejela tudi Šutarjev zakon

»Reprezentativne delodajalske organizacije, članice ESS, smo pričakovale, da bo vladna stran na današnjem kolegiju Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) predstavila odgovore na kršitve, ki smo jih delodajalci izpostavili. Žal vladna stran ni bila pripravljena ugoditi naši zahtevi, da se zakonodajni postopek na področjih božičnice in normirancev ustavi ter se tematika vrne v obravnavo na ESS, zakonodajni postopek pa nadaljuje šele zatem,« pa je Gorenšček sporočil v petek po kolegiju. Povedal je, da je namesto tega vlada celo predlagala izredno sejo ESS za ponedeljek. »Tam naj bi obravnavali tudi najnovejšo kršitev vlade, in sicer na včerajšnji seji vlade – ponovno mimo ESS – sprejeti Šutarjev zakon. Vlada bi se bila pripravljena pogovarjati o normirancih, ne pa o božičnici. To za delodajalce ni sprejemljivo,« je bil jasen Gorenšček. Pred kolegijem je bila redna seja ESS, ki je kljub zapletom ostala na urniku, ker socialni partnerji in vlada niso uspeli doseči soglasja o njeni odpovedi, prekinjena zaradi nesklepčnosti –delodajalci se je namreč niso udeležili.

Vlada se ni bila pripravljena pogajati o celotnem zakonu

Gorenšček je poudaril, da ne držijo navedbe, da se delodajalci niso bili pripravljeni pogajati o božičnici. »Dejstvo je, da se vlada ni bila pripravljena pogajati o celotnem zakonu (npr. tudi o obveznosti izplačila), ampak samo o nekaterih elementih,« je zatrdil in opozoril, da vlada tudi v drugih primerih z zadnjimi dejanji krši pravila socialnega dialoga in sprejetih dogovorov.

Gorenšček je pričakoval, da bo kolegij ESS v najkrajšem možnem času sprejel vse potrebne nadaljnje korake, ki jih določajo Pravila o delovanju ESS, z namenom odprave kršitev po postopku. Ta so bila ob ponovnem vstopu delodajalcev v ESS junija 2024 dopolnjena z novim 19.a členom, ki določa način razreševanja kršitev in preprečevanja zastojev v socialnem dialogu. »A današnji kolegij kaže na to, da se od socialnega dialoga vedno bolj oddaljujemo,« je še dodal.

Sindikati pravijo, da gre za izsiljevanje

»Reprezentativne sindikalne centrale nad bojkotom delovanja Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) s strani delodajalskih organizacij niso presenečene. Več kot jasno pa je, da so očitki o proceduralnih kršitvah Pravil o delovanju ESS zgolj priročen izgovor, v resnici pa gre za nasprotovanje vsebini – uvedbi zimskega regresa,« so ocenili v reprezentativnih sindikalnih centralah.

Po njihovem mnenju vsebinsko nestrinjanje ne bi smelo biti razlog za blokado delovanja ESS – slednjo razumejo kot poskus preprečitve izplačil zimskega regresa že v letošnjem letu. »Spomnimo, da so bile spremembe Pravil o delovanju ESS dopolnjene z načinom razreševanja domnevnih kršitev le-teh prav z namenom, da se socialni dialog ne prekine,« so spomnili in dodali, da prekinitev sodelovanja delodajalcev po njihovi oceni predstavlja kršitev Pravil o delovanju ESS. Med drugim so še zapisali, da so se o vsebini zakona o božičnici želeli pogovarjati in usklajevati, vendar pa so po njihovih besedah delodajalske organizacije tripartitno vsebinsko razpravo o tem vztrajno zavračale. Sindikalna stran pričakuje, da se bo socialni dialog nadaljeval, če ne drugače, pa le med vlado in sindikati.

Spomnimo, delodajalci božičnico podpirajo, vendar pod pogojem, da je ta prostovoljna. Vlada v predlogu zakona o božičnici predlaga uvedbo obveznega dodatka, in sicer v vrednosti polovice minimalne plače. Dodatek bi bil neobdavčen in brez prispevkov – izplačan pa najkasneje do 18. decembra v višini 639 evrov. Izjema bi bila podjetja v likvidnostnih težavah, ki bi izplačilo lahko zamaknila do konca marca prihodnje leto, letos pa bi bilo izjemoma mogoče tudi izplačilo zgolj 160 evrov.

Delodajalci so oktobra protestno zapustili sejo ESS, ker ni bilo videti, da bi bila vladna stran pripravljena na kompromise. Na sestanku s premierjem Robertom Golobom je nato kazalo, da se bodo morda vseeno uspeli dogovoriti – a je bil Zakon o izplačilu zimskega regresa na koncu sprejet brez tripartitnega dogovarjanja v okviru ESS.