Rudolf Lunder in Ivan Adamič: Nabrežje, imenovano po ubitih v tragičnih dogodkih

Že več kot stoletje je minilo, odkar ni več Avstro-Ogrske, države, v kateri smo Slovenci živeli skoraj sedem stoletij. V kolektivnem spominu nam je ostala kot država tradicije, miru, reda in stabilnosti. Zadnjo navedbo je treba vsekakor popraviti. Država in njeni prebivalci so bili dinamična skupnost, ki se je morala vsak dan spoprijemati z reševanjem številnih težav.
Ena največjih težav je bila, da je bila država večetnična skupnost. Ob rastočih narodnih gibanjih so tenzije med posameznimi narodi včasih prerasle tudi v nasilje. Država je bila namreč sestavljena iz številnih kraljestev, vojvodin in kronovin, katerih meje se niso ujemale z narodnostnimi mejami.
Nemški trikotnik
Prav takšno stanje je bilo na Štajerskem. Nemški del danes leži v Avstriji, slovenski pa v Sloveniji. Pred dobrim stoletjem pa so bile narodnostne meje zabrisane. V mestih slovenske Štajerske so živeli številni nemški prebivalci. Trikotnik Marburg (Maribor), Pettau (Ptuj) in Cili (Celje) je veljal za nemški trikotnik. Obe skupnosti sta imeli številna kulturna društva, ki so si prizadevala za ohranitev narodnostnih skupnosti. Pri tem je včasih prišlo tudi do trenj.
Prav tak dan je bil tudi 13. september 1908. Tega dne je bilo na Ptuju zborovanje slovenske šolske Družbe sv. Cirila in Metoda. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1885 kot odgovor na nemško društvo Deutsche Schulverein. Nemški prebivalci mesta so zborovanje v precej nemškem mestu imeli za provokacijo in izbruhnile so demonstracije, ki so iz zmerjanja in žvižganja prerasle v pretepanje s palicami in obmetavanje s kamenjem, blatom in jajci.
Dogodki na Ptuju so v širši slovenski javnosti vzbudili val ogorčenja. Slovenske stranke so teden dni kasneje v Ljubljani priredile »Shod proti nemškemu divjaštvu na Ptuju«. Shoda se je udeležilo kakih 10.000 ljudi in ozračje je bilo razgreto. Po zborovanju je izbruhnilo nasilje in demonstranti so po stari Ljubljani začeli razbijati vse, kar se je dalo razbiti. Demonstracije, ki so se začele v petek, v nedeljo, 20. septembra, še kar niso prenehale. Posredovala je vojska in zasedla ulice mestnega jedra.

Demonstranti niso upoštevali pozivov, da se razidejo, in nasilje se je nadaljevalo. Udeležila sta se ga tudi petnajstletni Ivan Adamič in sedem let starejši Rudolf Lunder, ki se je zborovanja udeležil z dekletom. Vojska je dobila ukaz za uporabo strelnega orožja in vojaki so ukaz izpolnili. Demonstranti so se razbežali, za njimi pa sta ostala mrtva Lunder in Adamič ter kakih deset ranjencev. Na ulicah mesta sta zavladala mir in globoka pretresenost.

Adamič-Lundrovo nabrežje
Oblasti so se zavedale, da ne gre prenapenjati loka. Umrlima so priredili pogreb na mestne stroške, ki se ga je udeležilo na tisoče prebivalcev Ljubljane. Kot vsaka tragična zadeva pa je dogodek z leti počasi tonil v pozabo. Leta 1933 so na mestu demonstracij postavili spominsko obeležje, ki obstaja še danes. Nabrežje Ljubljanice med Tromostovjem in Zmajskim mostom so poimenovali Adamič-Lundrovo nabrežje. Dandanes se vsakodnevno mimo ljubljanske tržnice po nabrežju pomika veliko število ljudi, od katerih pa se le redkokdo še spominja tragičnih dogodkov izpred 117 let.
Leta 1933 so na mestu demonstracij postavili spominsko obeležje. Nabrežje Ljubljanice med Tromostovjem in Zmajskim mostom so poimenovali Adamič-Lundrovo nabrežje.
(D195, 51)
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Proti novi »davčni neumnosti«

Od Sikstinske kapele do dojenja psov

Razumniki, stopite iz cone udobja

Goloba strese ob misli na potratnost lastnih ministrov

Žebelj v krsto medijskega zakona
Ekskluzivno za naročnike

Od Sikstinske kapele do dojenja psov

Razumniki, stopite iz cone udobja

6 komentarjev
Se Kr
Stara Avstrija je propadla, ker ni hotela biti več katoliška: dokler so ljudje verjeli, da smo vsi eno Božje ljudstvo kot uči katoliška vera, je šlo, ko pa so začeli iskati "identiteto" (ki jo ima samo Bog, ljudje pa ne) v arbitrarno izbranem delu svojih poganskih prednikov, pa so se vsi sprli med sabo - čeprav smo vsi mešanica istih prednikov, Kelto-Rimljanov, Slovanov, Avarov, Madžarov, Germanov itd. Kar poglejmo priimke ali pa DNK.
Jezik kot "etnična" meja je nevzdržen, na Kranjskem in Štajerskem so se pač nemško govoreči asimilirali v slovensko govoreče, drugod obratno. Jasnih etničnih meja na tem ozemlju nikoli ni bilo, tudi zato, ker se prebivalci nikdar niso ločevali na različne etnije vse do 19. stoletja. Vsi so se imeli zgolj za Kranjce ali za Štajerce itd. ne glede na jezik. Po 1848 pa se je od vsakega pričakovalo, da se čez noč odloči (sic!), ali je Nemec ali Slovenec.
A kultura je bila kljub različnim jezikom v glavnem skupna, kar poglejte ljudske plese ali pa poslušajte ljudsko glasbo iz Avstrije in Slovenije. Ali pa primerjajte samostalniški način izražanja v nemščini in slovenščini, nenavadno podobno, brez deležij, ki so tako značilna za slovanske jezike (Tavčar jih je uvajal umetno, a zaman). Ali pa štetje: enaindvajset, dvaindvajset ... ni slovansko. Ljudje so skoraj povsod živeli mešano - tudi na Kranjskem. Federacija pa je že bila - vsaka dežela je bila praktično federativna enota, Avstro-Ogrska pa v bistvu konfederacija, podobno kot je danes EU.
Andrej Muren
Stara Avstrija je propadla, ker ni znala ali zmogla rešiti mednacionalnih nasprotij, ki so bile posledice nemško-madžarske nadvlade. Če bi hoteli rešiti ta problem, bi morali oblikovati federacijo, vsa+k narod bi moral imeti svojo federalno enoto, meje med njimi pa bi morale biti določene po etničnih mejah. Žal je bilo to ob tedanji miselnosti nemogoče izvesti.
Tudi v novo nastali Jugoslaviji se od Avstrije niso ničesar naučili. Srbi kot najštevilčnejši narod in edini, ki je premogel vojsko, so na vse gledali le kot na veliko Srbijo. S takšnim gledanjem, ki se ni spremenilo do konca, je bila tudi Jugoslavija obsojena na neizbežen propad. Tu čisto nič ne pomaga jugonostalgija.
Peter Klepec
A res mislite, da ce je oblast iz iste narodnosti, da so potem podlozniki manj izkoriscani? Zivite v 2025, samo skozi okno poglejte!
Peter Klepec
19. stoletje je propadlo, ker so ustanovili nacionalne drzave. To je bilo tisto prekletstvo, zaradi katerega je umrlo sto milijonov ljudi.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Bogdaj en lep, dober dan - nam vsem.
Korekt prikazano, a gre le za en drobec iz boja naših vrlih prednikov Slovencev - proti
grozljivemu načrtu avstrijsko-nemških Nemcev,
da bi organizirali strnjen pas POSELJENOSTI Z NEMCI preko Slovenije
od GRAZA DO TRSTA.
V
ta namen so bili Nemci tudi podprti z zelo močno, bogato
NEMŠKO BANKO - SUDMARK,
S SUDMARK društvi po Sloveniji - SO IIZVAJALI SOVRAŽNE NAKUPE
slovenske zemlje, slovenskih posestev
in so nanje - naaseljevali - NEMŠKE DRUŽINE.
Preslabo
poznanani del naše zgodovine.
Na nemški ponemčevalni pritisk so se vrli slovenski polit-katoliki
dr. Kreka, dr. Korošca
ODZVALI Z USTANOVITVIO "SLOVENSKE STRAŽE" leta 1910 v hotelu UNION
in z društvi SLOVENSKA STRAŽA - po celi Sloveniji.
Na pogrebu
LUNDRA IN ADAMIČA je bil tudi ČASTNI POSTROJ-ČETA
naših katoliških slovenski ORLOV:
VODILA STA TO ČETO
preds. Orlov - DEŽELNI TAJNIK dr.Lovro POGAČNIK iN
vrli Ivan PODLESNIK,
SLOVENSKI
KATOLIŠKI GOSPODARSKI ORGANIZATOR... posojilnic, zadrug, TRGOVEC KNJIGOVODJA,
DESNA ROKA DR. Kreka in organizacijski vodja Orlov.
V tistih dneh so res jezni
Slovenci-Ljubljančani - RAZBILI NEMŠKIM TRGOVCEM PO LJUBLJANI
izložbe njih trgovin v Ljubljani
in zato - je pritisk Nemcev na Slovenijo - nekolliko - popustil.
L.r.
Janez Kepic-Kern, 73 let, ex v redu slovenski knjižničar, LJ
p.s.
vse to bo v moji obsežni knjigi o naših
slovenskih katoliških vrlih ORLIH,
MLADIH SLOVENCIH OD 1906-1929.
ljubljanski trgovec, knjigovodja a je človek, Slovenec,
ki s
zasluži velik, lep spomenik v Ljubljani,
neumorno pozitivno deloven človek v dobro Slovenije
in SLOVENCEV - JE BIL, ŽIVEL OD 1881-1936 - Ivan Podlesnik.
Peter Klepec
Re:… katerih meje se niso ujemale z narodnostnimi mejami.
Tudi danes se ne ujemajo popolnoma, ampak danes so drugi casi. Takrat je bilo moderno zatirati druge narodnosti, danes so pa manjsine celo subvencionirane,
Ceprav bi nekateri ponovno moderni radi zavrteli cas nazaj.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.